Pravljice so kratke zgodbe za otroke, pa tudi za odrasle, zapisane v prozi ali v verzih. So ena najstarejših oblik besedne umetnosti, ki se je nekoč širila z ustnim izročilom. Skozi čas in prostor so se precej spreminjale, predvsem pa so močno vplivale na razvoj družbe in na razvoj posameznika. Če smo nekoč poslušali in spoznavali slovenske pravljice predvsem ustno, jih nato brali v knjigah in raznih knjižnih zbirkah, imamo danes čisto prave zbirke zvočnih vsebin, ki omogočajo, da kratke zgodbe za otroke spregovorijo kadarkoli in kjerkoli, in to le s pomočjo aplikacije na telefonu ali na spletnem mestu.

Skozi pripovedovanje imajo kratke zgodbe za otroke izjemen vpliv v procesu odraščanja in so neprecenljivo orodje pri vzgoji, izobraževanju, socializaciji, pa tudi pri razumevanju sveta, premagovanju strahov in učenju zdravega čustvovanja. Strokovnjak Jorge Bucay, znan avtor in psihoterapevt pravi, da so pravljice zdraviteljice, torej, da imajo tudi zdravilni učinek. Nezanemarljiv je tudi vpliv zgodbarjenja ter pripovedovanja na skrb, razvoj in negovanje jezika, ki je, kot se včasih premalo zavedamo, identiteta naroda.

Pomen jezika v ljudskem izročilu regije

Z lastnim jezikom se kot narod identificiramo in diferenciramo od drugih. Z jezikom se sporazumevamo in povezujemo kot skupnost, skozi jezik spoznavamo in razumemo pomen čarobnega sveta leposlovja, se učimo in rastemo, tudi skozi kratke zgodbe za otroke.

Vzemimo za primer ljudske kratke zgodbe za otroke s področja naše bivše skupne države. Kaj hitro lahko ugotovimo, da pomen in razumevanje slovanskih ali jugoslovanskih pravljic, četudi izvirajo iz iste regije, kulture, zgodovine, v dobesednem prevodu na Hrvaškem nikoli ne bosta identična kot v Sloveniji, za dobro razumevanje ter, kot smo omenili, zdravilni oziroma terapevtski učinek bomo potrebovali zanesljivo prevajanje v hrvaščino. Zelo značilno za Hrvaško namreč je, da je jezik še vedno zelo živ, se spreminja, uveljavljajo se razna nova pravila uporabe. Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri ponudnika za prevajanje v hrvaščino zelo pozorni in izberemo materne govorce, po možnosti tiste, ki so rojeni in živijo na Hrvaškem, ali pa so v tesnem vsakdanjem stiku z življenjem in razvojem jezika na Hrvaškem. Predvsem pa morajo biti tisti, ki opravljajo prevajanje v hrvaščino, odlični v razlikovanju med jeziki s področja bivše Jugoslavije, še posebej dobro razlikovati med ekavščino in ijekavščino, raznimi narečji ter med klasičnim in sodobnim jezikom.

Zakaj ne bi prevajanje v hrvaščino med pripovedovanjem opravili kar »po domače«?

Še posebej vsi tisti, ki smo rojeni v bivši Jugoslaviji, naši skupni državi, na katero nas vežejo nostalgični spomini, smo v uporabi srbohrvaškega jezika še vedno zelo suvereni, kar je pravzaprav precej neupravičeno. Ne glede na to, da smo se ga učili v šoli, pa na morje hodili na Hrvaško, pa gledali razne jugoslovanske programe na televiziji… Stvar je preprosto v tem, da srbohrvaški jezik, kot ga radi uporabljamo, govorimo in pišemo Slovenci, ne obstaja. Zato v primeru, ko moramo podati zelo jasno in učinkovito sporočilo, nikar ne poskušajmo tega sami doma, kot bi rekli, temveč se posvetujmo s strokovnjaki za prevajanje v hrvaščino. Ravno tako vsekakor poiščimo strokovnjake, ko potrebujemo zanesljivo prevajanje v hrvaščino za leposlovna dela.

Pravilna uporaba jezika in jasnost sporočene besede je, kadar pripovedujemo kratke zgodbe za otroke, ključnega pomena, saj so le-te pomemben vir učenja jezika in njegove ustrezne rabe. Ravno tako jezikovno brezhibna vsebina omogoča, da bralec ali pripovedovalec svojo energijo usmerja v interpretacijo in ne v vrzeli v razumevanju vsebine, ki bi ob morebitni nepravilni uporabi jezika nastale med branjem ali pripovedovanjem. Ne smemo pozabiti, da je zgodbarjenje čaroben proces, ki ima poleg izobraževalne in bolj razumske vloge izjemno vrednost v razvoju zdravega čustvovanja, mehkih komunikacijskih veščin, empatije ter ponotranjanju vrednot.

Pomen zgodbarjenja ter njegovi vplivi na posameznika in družbo

Pripovedke nas popeljejo v svet domišljije, kjer spoznamo povsem nove dimenzije ter imamo možnost svobodne interpretacije in izražanja, zato nedvomno vplivajo na razvoj posameznikov v času odraščanja, pa tudi na odrasle in njihovo razumevanje sveta.

V času odraščanja:

• spodbujajo kreativnost, ustvarjalno mišljenje in učinkovito reševanje izzivov,
• bogatijo besedni zaklad ter pomagajo pri razvoju pismenosti ter drugih jezikovnih in komunikacijskih veščin,
• omogočajo zdrav razvoj čustvene inteligence, saj spoznamo široko paleto čustev, na ta način pa bolje razumemo in sprejemamo lastna,
• učijo o tem, kaj je prav in kaj narobe ter pomagajo prepoznavati moralne vrednote in etično vedenje v družbi,
• na razumljiv in privlačen način najmlajšim približajo zahtevne življenjske teme, kot so: skrb za okolje, medosebni odnosi, bolezen in smrt, nasilje v družbi,
• krepijo odnos in družinske vezi med pripovedovalcem in poslušalcem.

V dobi odraslosti:

• predstavljajo sprostitev in odmik od vsakdanjih skrbi in stresa,
• spodbujajo kreativnost in inovativnost ter so navdih za lastno ustvarjanje,
• spomnijo nas na otroštvo in spodbudijo, da v sebi najdemo igrivost in radoživost notranjega otroka,
• skozi vsebino, v kateri prepoznamo lastne vedenjske vzorce, strahove, želje, nam pomagajo najti pot do samega sebe in bolje razumeti svet okoli nas,
• kot kulturna in zgodovinska dediščina omogočajo spoznavanje sveta preteklih generacij.