Šport in astma: Kako premagati ovire in uživati v aktivnem življenjskem slogu
Ali je res, da se morajo tisti, ki trpijo za različnimi oblikami bolezni dihal, odreči športnim aktivnostim, da ne bi preveč ogrožali svojega zdravja? Zaradi sodobnega načina življenja, premalo gibanja, preveč preživetega časa v notranjih prostorih in tudi nekaterih dednih dejavnikov so bolezni dihal vse pogostejše.
V Sloveniji naj bi za astmo trpelo 10-15 odstotkov ljudi, večina od teh ima sicer milejšo obliko. Na splošno sicer velja, da se astma in šport ne izključujeta, zato sta gibanje in telesna aktivnost zelo dobrodošla tudi za vse astmatike, ki nimajo hujših oblik bolezni. Navsezadnje je tudi večini poznano kar nekaj primerov vrhunskih športnikov, ki trpijo za to boleznijo in so vseeno zelo uspešni v svoji karieri.
Kaj je in kako poteka najpogostejša bolezen dihal?
O bolezni dihal govorimo, ko pride do vnetja sluznice v dihalnih poteh, ki je običajno posledica prekomerne reakcije pljučnega tkiva. To se namreč odziva na vse dražljivce iz okolja, med katere spadajo med drugim tudi različni alergeni. Do vnetja pa lahko pride tudi zaradi nepravilnega prehranjevanja, onesnaženega okolja, prekomerne teže, premalo gibanja, ravno tako pa se bolezen lahko pojavi tudi zaradi doživljanja hudega stresa oziroma večjih čustvenih pretresov.
Pogosto pa se astma pojavi zaradi stisnjenih mišic okoli dihalnih cevčic, kar lahko traja tudi dlje časa. Pri številnih pa bolezen poteka z obdobnimi izbruhi, torej se pojavi pogosteje ob točno določenem obdobju. Kdaj in s kakšno intenzivnostjo bo prišlo do stiska mišic v dihalih ali do vnetja sluznice pa je precej odvisno od že prej omenjenih vzrokov.
Kako poteka zdravljenje in ali je učinkovito?
Ker je spekter vzrokov tako zelo raznolik, je pogosto težko najti povzročitelja bolezni. To pa tudi pomeni, da je zdravljenje pogosto oteženo. Tudi sicer naj bi zanjo najpogosteje obolevali prav najmlajši. Tako trenutno velja za najpogostejšo nenalezljivo kronično bolezen med otroki.
Najpomembnejši so preventivni ukrepi, saj veliko lahko naredimo z izboljšavami v vsakdanjem življenju. Poskrbeti moramo za pravilno prehrano, gibanje v naravi na svežem zraku in skrb za naše mentalno in čustveno ravnovesje.
Ob pojavu prvih znakov pa zdravljenje običajno zajema vdihavanje nekaterih snovi prek inhalatorjev in podobnih pripomočkov. Zdravnik pa lahko predpiše tudi jemanje zdravil, ki pomirjajo in preprečujejo vnetne procese. Takšna zdravila in pripomočki dolgoročno blažijo simptome in lajšajo hude akutne dihalne stiske, ki lahko brez ukrepanja močno poslabšajo kvaliteto življenja.
Astma in šport z roko v roki
Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je tudi za tiste, ki trpijo za težjo obliko bolezni dihal, zelo koristna telesna aktivnost. Najbolj primerna in tudi najbolj preprosta aktivnost je vsekakor hoja. Poleg te pa še plavanje, joga in golf. Niso priporočljivi ekipni športi, pri katerih je veliko teka, šprintov in ustavljanja, kot sta nogomet ali košarka. So pa bolj primerni nekateri ekipni športi, ki ne zahtevajo dolgotrajnega napora, kot je na primer bejzbol.
Če bi se radi lotili teka, a vas je strah, da bo astma prevelika ovira, priporočamo počasen tek na krajše razdalje, ki ga lahko kombinirate s hojo. Nikakor pa ni priporočljivo izvajati intenziven tek ali treninge za tekaške preizkušnje na daljše razdalje.
Lotite se dihalnih vaj
Za ublažitev simptomov so se kot zelo učinkovite izkazale različne metode dihalnih vaj, med katerimi je še danes zelo priznana Buteykova metoda, ki jo poznamo že od 50-ih let prejšnjega stoletja. Leta 1998 so opravili več znanstvenih raziskav, ki so potrdile, da je ta metoda izredno učinkovita in lahko z rednim izvajanjem močno zmanjšate potrebo po zdravilih in inhalatorjih.
Na splošno so za vsakogar priporočljive dihalne metode, ki vas bodo naučile počasnega, umirjenega dihanja, brez sunkovitih, hitrih in plitvih vdihov. Zelo pomembno je namreč spodbuditi dihanje skozi nos, pri čemer imamo zaprta usta. S takšnim načinom dihanja ohranjamo ustrezno stopnjo vlage, toplote in čistoče zraka, ki vstopa v naša pljuča.