zdravje in lepota

Kateri so glavni vzroki stresa na delovnem mestu?

Stres na delovnem mestu je pogosta težava, s katero se soočajo številni zaposleni po vsem svetu, v najrazličnejših panogah gospodarstva. Kot taka predstavlja resen vpliv na fizično in čustveno zdravje ter lahko negativno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Njegova posledica ni le slabša delovna uspešnost in pogostejše bolniške odsotnosti delavcev, ampak tudi splošni zdravstveni problemi, zmanjšana zmožnost za delo, invalidnost in na znižana kakovost življenja. Žal sta napetost in zaskrbljenost neizogibni del delovnega okolja, zato je poleg tega, da govorimo o njih, pomembno tudi govoriti o tem, kako poteka obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Ko si na ramena naprtamo preveč bremena

Stres na delovnem mestu je škodljiv telesni in čustveni odgovor, ki se razvije, kadar zahteve delovnega mesta ne ustrezajo zmožnostim, zmogljivosti ali potrebam zaposlene osebe. Tega ne gre zamenjati z delavnim izzivom, ki nas spodbuja in motivira za pridobivanje novih znanj in veščin, po opravljeni nalogi pa občutimo sproščenost in zadovoljstvo. Ko zahtevam delovnega mesta nismo kos, se sproščenost in zagon spremenita v izčrpanost, občutek zadovoljstva pa v stres.

Tipični sprožilci, ki povzročijo stres na delovnem mestu so: nezadosten nadzor nad lastnim delom, podaljšan in nefleksibilen delovni čas, prevelika (ali odvzeta) odgovornost, monotono delo, porušen odnos med poklicnim in osebnim življenjem, slabi odnosi ali komunikacija s sodelavci, neustrezno priznanje za dobro opravljeno delo, nezanesljivost zaposlitve, prekomeren in dolgotrajen časovni pritisk, preveč (ali premalo) delovnih nalog, neustrezna usposobljenost in odsotnost možnosti za pridobivanje ustreznih znanj, slaba organizacija dela, premeščanje na druga delovna mesta, nova zaposlitev ipd.

Največkrat ga sprva sploh ne opazimo

Stres na delovnem mestu je včasih enostavno prepoznati, žal pa se pogosto zgodi tako, da se razvija neopazno, kjer prvih znakov niti ne prepoznamo ter postopno vse bolj posega v naše življenje. Največkrat so grobi znaki naslednji:

  • spremembe v vedenju (manj telesne aktivnosti, kajenje, zloraba alkohola, drog ali zdravil, zamujanje, težave v medosebnih odnosih ipd.),
  • spremembe v čustvovanju (razdražljivost, negotovost, spremenjena samopodoba, zaskrbljenost, anksioznost, tesnoba, agresivnost, občutek brezupa, strah, panika ipd.),
  • spremembe v kognitivnih sposobnostih (slabša pozornost, težave s koncentracijo in spominom, neokretnost mišljenja, težave v sprejemanju odločitev, manjša kreativnost ipd.),
  • spremembe v telesnim zdravju (občutek mrzlih rok in nog, tresenje, suha usta, bolečine v prsih, motne spanja, težave z dihanjem, srčna aritmija, vrtoglavica, sprememba telesne teže ipd.).

Dejavniki, ki povzročajo stres na delovnem mestu

Med ključnimi dejavniki sta najpomembnejša osebnost zaposlenega in delovne razmere. Posameznik, ki mu delovna uspešnost pomeni veliko, v to vlaga veliko napora, posledice katerega se odražajo na osebnem življenju. Perfekcionist, nikoli povsem zadovoljen z opravljenim in z mislijo, da bi se lahko daljo stvari izpeljati še bolje, si ustvarja tesnobo in nepotrebne skrbi. K temu pripomore tudi delovno okolje, ki zaradi slabih odnosov in komunikacije med sodelavci ni prijetno ali že samo po sebi zahteva obvladovanje nepredvidljivih situacij.

Nasveti za obvladovanje stresa na delovnem mestu

Nadziranje obremenitve in počutja je ključnega pomena za ohranjanje fizičnega in čustvenega zdravja ter povečanje produktivnosti in zadovoljstva pri delu. Prvi korak je prepoznavanje, kaj vas »vrže iz tira«. Ali so to visoka delovna obremenitev, zahtevni sodelavci, neskladje med delovnim in zasebnim življenjem ali drugi dejavniki? Ko jih prepoznate, lahko postavite meje in začnete iskati načine za njihovo obvladovanje. Pri svojem delu bodite realni glede tega, kaj lahko dosežete v določenem času. Učinkovito načrtovanje je pol dela, zato si postavite prednostne naloge z urniki, seznami nalog in različnimi orodji za organizacijo dela. Ne pozabite na redne odmore, ki so ključni za ohranjanje produktivnosti. Ohranite ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem. Uživajte uravnoteženo in zdravo prehrano, privoščite si dovolj počitka, poslužite se tehnik sproščanja, prosti čas pa namenite telesni aktivnosti.