Gre za dva različna pojma, ki ju ljudje pogosto zamenjujejo med seboj. Kaj je bulimija? Posledice te bolezni, za katero je značilno nenadzorovano prenajedanje, ki ga posameznik poskuša nadomestiti z izzivanjem bruhanja ali s ponavljajočo se uporabo odvajal, so številni zdravstveni zapleti. To stanje se lahko ponovi večkrat na dan. V primerjavi z anoreksijo, kjer se bolniki trudijo izgubiti čim več teže, pri tej bolezni bolniki praviloma nimajo premajhne telesne teže. Eden od najbolj pogostih znakov je nenadzorovano preobjedanje, ki ga bolnik poskuša nadzorovati s različnimi metodami, kot so bruhanje ali jemanje odvajal. Ko se pojavi preobjedanje brez kakršne koli kontrole, osebe lahko zaužijejo nenavadno velike količine hrane v zelo kratkem času.

Paničen strah pred debelostjo in nenadzorovano prenajedanje

Poleg tega lahko osebe zaužijejo celo surovo ali zamrznjeno hrano, ali celo hrano, ki je bila že prej zavržena. To stanje povzroča paničen strah pred debelostjo. Za boj proti temu posamezniki razvijejo zaskrbljujoče vedenje, kot je bruhanje ali jemanje odvajal, povečana fizična aktivnost ali celo stradanje. To stanje je poznano kot bulimija. Posledice se kažejo kot začaran krog, kjer posameznik izkusi stres in tesnobnost, ki mu sledi obdobje prenajedanja in samomorilsko obnašanje, kot je čiščenje prebavil. Preobjedanje lahko sprva deluje kot sladka skrivnost, ki pa sčasoma privede do izgube kontrole nad prehranjevanjem in življenjem na splošno.

Telesni znaki, ki kažejo na motnjo hranjenja

Bulimija (posledice opišemo v nadaljevanju) je zelo pogost pojav, zato je običajno, da se sprašujemo, ali ima naša bližnja oseba morda tudi to motnjo hranjenja. Zaznati je mogoče nekatere telesne znake, ki kažejo na to motnjo. Ti znaki vključujejo: razpokane ustnice, otekle žleze slinavke, zaradi česar ima obraz okroglo obliko, žulje na hrbtni strani rok, vneto žrelo in grlo, cepljenje las in nohtov, težave z zobmi in ustno votlino, neredno menstruacijo, vnetje ledvic zaradi zlorabe odvajal in težave z glasilkami. V primeru, da opazimo te simptome pri naši bližnji osebi, je pomembno, da se obrnemo na strokovno pomoč, na primer na psihoterapevta, saj morda sami nimamo dovolj znanja za reševanje težav, ki jih ta motnja prinaša.

Purgativni in nepurgativni tip bolezni

Nekateri še vedno verjamejo, da je bulimija (posledice so vsem jasno vidne) zgolj začasen trend in se bo z leti umaknila. Žal pa je ta način razmišljanja napačen in lahko privede do nevarnih čustvenih in telesnih posledic ter v najhujših primerih celo do smrti. Za njo zboli od 3 do 8 odstotkov populacije, pri čemer se ženske razmeroma pogosteje srečujejo z njo kot moški. Obstajata dve glavni obliki bolezni: purgativni in nepurgativni tip. Purgativni tip se kaže kot prenajedanje, ki mu sledi izzivanje bruhanja ali uporaba odvajal ali diuretikov. Nepurgativni tip pa vključuje obdobja prenajedanja, ki ga posamezniki nadomestijo s stradanjem ali izredno kontroliranim prehranjevanjem ter pretirano telesno aktivnostjo. Razvoj bolezni pri najstnikih lahko povezano s številnimi dejavniki, vključno z genetsko nagnjenostjo, družinskimi motnjami hranjenja, okoljskimi sprožilci, družbenim pritiskom in stresom v življenju.

Skrivno bruhanje kot poskus izgube telesne mase

V tem prispevku smo odgovorili na vprašanje kaj je bulimija. Bolezen, pri kateri se po zaužitju hrane skrivoma bruha, da bi se preprečila pridobitev telesne mase, se imenuje bulimija. Posledice pa vključujejo nihanje telesne mase, prehrambene rituale, kot so kopičenje hrane in uživanje velikih količin hrane v kratkem času, utrujenost, vrtoglavico, prebavne težave in motnje menstruacije. Za njo so lahko značilni tudi vonj po bruhanju, izolacija od družine in prijateljev, obsedenost s telesno podobo in kompulzivna vedenja, kot so pretirana telesna aktivnost, štetje kalorij in uživanje drog. Pri tej bolezni teža ni nujno zanesljiv kazalnik, da se nekaj dogaja, zato je pomembno prepoznati druge znake, ki kažejo na težave v prehranjevalnih navadah. Sočasne motnje, kot so depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja, čustvena, telesna ali spolna zloraba, lahko povečajo tveganje za razvoj te bolezni.